Formativno spremljanje

Formativno spremljanje temelji na večji vključenosti otrok v načrtovanje učno-vzgojnega procesa, kar pomeni tudi večjo odgovornost za rezultate. V enoti dom OŠ Veržej (Vzgojni dom Veržej) smo od decembra 2015 do decembra 2017 sodelovali v razvojni nalogi Formativno spremljanje/preverjanje pod okriljem Zavoda za šolstvo. Poseben izziv je bilo uvajanje oz. izpopolnjevanje te metode tudi na področju vzgojnega dela, saj so pri nas v ospredju vzgojno, socialno– varstveni in preventivni cilji namesto učnih ciljev, ki jim sledijo v šoli.

Delo v razvojni nalogi in sodelovanje z Zavodom za šolstvo nadaljujemo tudi v šolskem letu 2018/19 s sodelovanjem v novi razvojni nalogi “Uvajanje formativnega spremljanja in inkluzivne paradigme”, ki je neke vrste nadaljevanje oz. nadgradnja dosedanjega razvojnega dela na tem področju. Gre za širjenje praske in filozofije formativnega spremljanja tako znotraj zavodov kot tudi mreženje z drugimi sorodnimi zavodi.

Kot poseben dosežek štejemo tudi avtorstvo dveh naših vzgojiteljic, ki sta kot avtorici sodelovali pri izdaji novega priročnika za strokovne delavce: Formativno spremljanje kot podpora učencem s POSEBNIMI POTREBAMI

V priročniku je opisano, kako s formativnim spremljanjem učinkovito podpremo otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. V njem najdete številna ORODJA vam bodo v pomoč pri delu z otroki s posebnimi potrebami tako pri poučevanju učnih vsebin in socialnih veščin kot tudi pri poučevanju prilagoditvenih spretnosti in sprejemljivejših oblik vedenja.

Priročnik lahko naročite na spletni strani Zavoda za šolstvo
KLIK

Formativno spremljanje (=>FS) temelji na večji vključenosti otrok v načrtovanje učno-vzgojnega procesa, kar pomeni tudi večjo odgovornost za rezultate. Pri FS je otrok v središču in je veliko bolj aktiven v celotnem procesu učenja.

FS otrokom omogoča, da dosežejo zastavljene cilje in napredujejo v skladu s svojimi sposobnostmi. Otroci z vzgojiteljevo pomočjo načrtujejo svoje osebne cilje, oblikujejo kriterije uspešnosti, uporabljajo povratne informacije in sami vrednotijo svoje dosežke oz. doseganje ciljev. Sami morajo tudi prevzemati odgovornost za svoje učenje, saj je učenje in učenec postavljen v središče učnega procesa. FS spodbuja zavzetost in motivacijo za učenje ter upošteva individualne razlike ter hkrati vključuje predhodno znanje. Razvija vrednotenje, usklajeno s cilji in standardi, z močnim poudarkom na formativni povratni informaciji, izboljšuje učne dosežke … in zato vodi k boljši kakovosti učenja in poučevanja.

Teoretično znanje vzgojitelji preizkušamo v praksi. Rezultate spremljamo z metodo akcijskega raziskovanja: načrtujemo, uvajamo spremembe, spremljamo, zbiramo dokaze, vrednotimo (reflektiramo) spoznanja in izkušnje in načrtujemo nov krog. V raziskovanju se je izkazalo, da so med drugimi, prednosti FS sledeče:

– večja odgovornost otrok,
– spoznavanje samega sebe,
– izboljšanje odnosov v skupini ter med vzgojiteljem in otrokom,
– opolnomočenje otrok (v smislu znam si pomagati sam),
– večja aktivnost otrok,
– bolj zadovoljni otroci in starši…

Formativno spremljanje – iz literature:

  • procesa učenja opredelimo kot pedagoški dialog za soglasno skupno učiteljevo in učenčevo spremljanje, kontroliranje in usmerjanje razvoja učenja posameznika, da bi izboljšali učni učinek v procesu učenja in da bi bila sodba o vrednosti naučenega ob koncu učenja čim bolj korektna (vir: Komljanc, 2004, www.zrss.si). Uporabljajo ga v mnogih evropskih in drugih državah, v Sloveniji ga intenzivneje uporabljamo, razvijamo in odkrivamo zadnjih deset let.
  • je proces za izboljšanje učenja, ni orodje, ni vrsta ocenjevanja.
  • spremljanje je formativno, ko je povratna informacija v obliki nasveta za izboljšanje znanja, ne za analizo napak v preteklosti ali celo sodba v obliki ocene (D. Wiliam).

 

Nekaj iz raziskav:

  • FS prinese 2 – 3x večji napredek pri učenju.
  • Ustrezna povratna informacija podvoji hitrost učenja.
  • FS zmanjšuje razlike med fanti in dekleti in med otroci iz bolj ali manj spodbudnih okolij.
  • Ocena vpliva na ego, sproži čustveni odziv in ima le malo vpliva na trud in dosežke.
  • Ocena zaustavi proces učenja in ne prispeva k izboljšanju znanja. Na učenje ima celo negativen vpliv.
Povzeto po raziskavah iz knjige D. Wiliam: Embeded Formative Assessment
  • Ocena ni kakovostna povratna informacija, ker učečemu ne pove kaj, kje in kako lahko napreduje (N. Komljanc).

 

Povzela in pripravila: Klavdija Paldauf