Kako smo sploh prišli do ribolova?
En teden pred ribolovom, smo imeli skupinski sestanek, kot vedno na začetku šolskega leta. Z vzgojitelji smo se pogovarjali o idejah o preživljanju prostega časa. Predlagali smo več športnih aktivnosti, več filmskih večerov, jahanje konjev in na koncu je Nick dal idejo za ribolov.
Tako smo že naslednji teden to uresničili. Z vzgojiteljem Leonom smo se odpeljali do privatnega ribnika na Moto. Na poti smo poslušali glasbo ter komaj čakali, da bomo začeli ribariti.
Ko smo prišli do ribnika, smo tam srečali našega hišnika in še dva gospoda, Andreja in Branka. Ob spoznavanju smo ugotovili, da je lastnik jezera g. Andrej. Preden smo se lotili ribolova, smo sestavili ribiške palice. Jaz in Santos sva šla ribarit z gospodom Brankom. Pokazal nama je, kako se sestavi ribiška palica, nato naju je naučil osnove ribolova. Takoj, ko je Santos vrgel plovec v vodo, je v nekaj sekundah že ulovil veliko babuško. Ko je jo držal v rokah, mu je med rokami spolzela nazaj v jezero. Preostali dečki so ribili s hišnikom, g. Andrejem in vzgojiteljem Leonom. Zelo hitro so začele vsem prijemati manjše ribe. Anej G. je prvi ulovil krapa. Njegov krap je tehtal približno 1 kg. Ribo je spustil nazaj v vodo. Jaz sem najprej ulovil majhnega somiča. Somiča nismo spustili nazaj v vodo, ker je ta riba plenilec in dela veliko škode. Za vabo smo uporabili koruzo ali mešanico za krape. Nekaj časa so nama s Santosom prijemalo samo majhne ribe, potem pa mi je prijel velik krap. G. Branko mi ga je pomagal potegniti iz vode. Krap je imel okoli 2 kilograma. Čez nekaj časa se nam je pridružil še naš medicinski tehnik g. Marjan. Tudi on je začel ribiti z nami. Ribili smo skoraj dve uri, potem smo morali vrniti nazaj v. Pred odhodom v Veržej smo naredili še skupno gasilsko sliko.
Dan je bil odličen. Ujeli smo veliko rib in se lepo imeli. Upam, da še kdaj gremo. Rad bi se zahvalil vsem štirim ribičem, ki so ta dan preživeli z nami.
Erik S.
5. skupina
FOTOGALERIJA >>> Ribičija na Moti
