Teden otroka 2024

Letos Teden otroka praznujemo že 70. leto zapored. Potekal je od 7. do 13. oktobra. Osrednja tema je bila OTROK, NEPOPISAN LIST.

Ob tej priložnosti se sprašujemo, ali lahko najdemo kakšne vzporednice med  otroštvom nekoč in danes? Na prvi pogled bi rekli, da težko; toliko se je spremenilo: tehnologija, način vzgoje, tempo življenja. Edino, kar ostaja enako, je samo bistvo “biti otrok”.

Vsak otrok se rodi kot nepopisan list. Vendar je njegovo odraščanje neločljivo povezano s časom, v katerem živi, pa tudi z vzgojo, šolskim sistemom, družbo in okoljem, ki ga obkroža. Kljub temu pa osnovne potrebe otrok skozi desetletja ostajajo nespremenjene. Vsi otroci, ne glede na čas in prostor, potrebujejo ljubezen, občutek varnosti, topel in zdrav dom. Vsi otroci potrebujejo igro, znanje, druženje z vrstniki, spodbudo, oporo, pomoč ter priložnosti za razvoj svojih talentov in interesov.

Letošnja tema Tedna otroka naj bo opomnik za vse nas, da se spomnimo, kako pomembno je, da otrokom omogočimo pogoje za srečno in izpolnjujoče otroštvo. Vsak izmed nas lahko k temu prispeva, vsak dan, na vsakem koraku, ob vsaki priložnosti.

LITERARNI ALI LIKOVNI NATEČAJ ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE

Vse otroke in mladostnike smo povabili, da pri sebi razmislijo o svoji zgodbi. Se vprašajo: Kaj je meni pomembno? Kakšna je moja zgodba? Kaj mene dela srečnega in izpolnjenega? 
Vsak izmed nas lahko k srečnemu in izpolnjenemu otroštvu prispeva, vsak dan, na vsakem koraku, ob vsaki priložnosti. Ker vsak otrok in mladostnik že piše svojo zgodbo na nepopisane liste svojega življenja, smo jih povabili, da se izrazijo po lastni izbiri: z risbico, pesmico, zgodbico, razmišljanjem, stripom, kolažem, plakatom… 
Tukaj so njihovi likovni izdelki. 

Razmišljanja otrok in mladostnikov

Moje življenje ima veliko malih zgodb. Nekaterih se spomnim, nekaterih sploh več ne.
Ko sem bil majhen, se mi je zgodilo veliko stvari. Takrat sem se dobro počutil. Lepo je bilo, ker smo z mamo hodili po gozdu, pozimi smo igrali družabne igre. Vse čas smo se veliko družili s sosedi. Pomagali smo jim pospravljati seno. V tem sem zelo užival.
Bile so tudi slabe in žalostne stvari. Zgodilo se mi je, da sem izgubil mamo. Počutil sem se žalosten in osamljen. Veliko dobrega je naredila za mene, da sem sedaj takšne, kot sem.
Po izgubi mame sem šel v zavod. Nisem se dobro počutil. Čez čas sem se navadil in je postalo nekoliko bolje. Zdaj sem v stanovanjski skupini skupaj z bratoma. Lahko se družimo in imamo mir. Najbolj me veseli, da lahko igram nogomet. Želim postati dober nogometaš in imeti lepo življenje.

Jan S.

Moje otroštvo je bilo čisto posebno. Ko razmišljam o sebi, se veliko stvari in dogodkov spominjam. Vesela sem bila, ko sem dobila brata ali sestro. Imela sem ju rada. Nisem hotela biti edinka. Rada sem se igrala zunaj in pomagala odraslim. Hodila sem v vrtec, kjer smo jedli, se igrali in spali. Imela sem zelo dobrega bratranca, ki je živel čisto zraven nas. Skrbel je zame. Lahko sem mu zaupala vse stvari, zato bo vedno ostal v mojem srcu in se ga bom rada spominjala.
Prvič, ko sem prišla v šolo, mi je bilo čudno, ker nisem vedela, da se je treba učiti. Na to sem se zelo težko navadila. Ko sem prišla v zavod, še vedno nisem znala brati, pisati in govoriti slovensko. Danes sem vesela, da sem tu. Spoznala sem dosti prijateljev in prijateljic. Ukvarjam se z atletiko in sem kar dobra. Imam najboljšega trenerja na svetu.
Ko sem bila doma, sem imela težave. Včasih sem od strahu trepetala in mi je bilo zelo hudo. Zdaj sem dobro. Upam, da bom v šoli uspešna. Želim nadaljevati s treningi. Veselim se vsega, kar me še čaka, čeprav me je tega včasih tudi malo strah.

Janeli B.

Moje otroštvo je bilo še posebej težko. Spomnim se, da sva z mamo večkrat nabirala gobe in kostanje. Igrali smo se tudi družabne igre. Rad sem delal na kmetiji. Najraje sem šel k sosedom pomagat pospravljat seno. Dela zunaj so me veselila. Vse stvari doma pa niso bile dobre. Velikokrat sem bil žalosten.
Skupaj z bratoma smo prišli v stanovanjsko skupino, kjer se dobro počutim. Skrbim za okolico, kosim travo in se ukvarjam z Luno, našo mačko. Želim si, da bi se še dalje imel tako lepo.

Žan S.

Moje življenje doma je bilo nekaj časa lepo. Z mamo smo velikokrat nabirali gobe. Pozimi smo se igrali človek ne jezi se. Praznovali smo rojstne dneve. V šoli sem imel najboljše prijatelje in sem bil vesel. Šlo mi je dobro. Imel sem dobre ocene, čeprav sem dobil tudi kakšno enko. Mi bratje smo se večkrat lovili po travi, igrali nogomet z mamo, očetom in starejšim bratom. Pri igri nogometa smo se zelo zabavali. Igrali smo tudi računalnik. Večkrat smo kosili travo. To sem rad pomagal.
Žalostno je bilo, ko je umrla mama. Zelo sem jo pograšal zaradi očeta, ki je bil zelo grob, sem trpel in bil žalosten. Z brati smo morali v zavod. Zdaj smo v stanovanjski skupini in mi je lepo. Lahko hodim na nogomet, imamo vrt, muco, lahko se zunaj igramo in hodimo na izlete.

Nik S.

Moje otroštvo je bilo zelo zanimivo. Dosti vsega se je dogajalo. Bile so lepe stvari, bili pa so tudi problemi.
Ko sem bil majhen, sem bil najbolj srečen, ko sem se lahko igral z bratom. Z bratom sva rada hodila po gozdu. Veliko sva hodila na igrišče in igrat nogomet. Že od malega rad igram nogomet.
Ko sem šel v šolo, mi je bilo lepo, učiti pa se nisem hotel. Šel sem v zavod. Bil sem zelo žalosten. Zdaj sem v stanovanjski skupini. Počutim se zelo dobro. Imamo muco Luno. Treniran nogomet. Zdaj imam boljše občutke. Sem zelo dober nogometaš. V šoli je moj najljubši predmet seveda šport. Imam pa rad tudi matematiko. Tukaj se imamo lepo, ker smo lahko dosti zunaj. Najbolj sem srečen, ko lahko grem za vikend domov, kjer me čaka moja psička Liza.

Tin N.