Letošnji kulturni praznik smo obeležili s temo o Povodnem možu, ker letos mineva 195 let od prve objave Prešernovega Povodnega moža.
Povodni mož je na slovenskih tleh že dolgo prisoten v literaturi, v pravljicah, legendah, pripovedkah, pesmih… še preden je Prešeren izdal svojega Povodnega moža, leta 1830.
Vodan se je pri Slovencih ohranil v ljudskem izročilu kot nižje bitje, duh narave, ki kraljuje rekam in drugim vodam. Obstaja nešteto bajk in pravljic o njem in živi še danes med nami kot »povodni mož«. Vsaka reka ali jezero ima svojega. V Prekmurju je poznan Gestrin, ki je zelo hud in so mu ribiči darovali preden so šli lovit. Ljubljanica ga ima, Krka in Cerkniško jezero imata svojega, Savinja spet svojega in to celo takšnega, ki ga vile ubogajo – karkoli jim veli.
Svoje domovanje naj bi povodni mož imel v različnih vodah. Po ljudski pravljici je Povodni mož živel v reki Muri. V legendi živi Povodni mož v reki Savi. V ljudski pripovedki živi v reki Krki. Legende govorijo, da so ga videli tudi v Blejskem in Bohinjskem jezeru. Povodni mož Jezerko domuje v Cerkniškem jezeru. France Prešeren pa pravi, da je doma v Ljubljanici…
V tem tednu smo vzgojitelji skupaj z otroki in mladostniki obeležili kulturni dan in spoznali nekaj omenjenih literarnih del. Dejavnosti smo izvedli v obliki delavnic. Najprej smo spoznavali besedila in si ogledali kratke video posnetke. Pri tem smo si skušali zapomniti čim več podrobnosti in zanimivosti o povodnem možu. Sledil je kviz, ki je preveril naše znanje. V zadnjem delu delavnic pa smo otrokom in mladostnikom pustili ustvarjalnost na temo povodnega moža. Prejeli smo veliko izdelkov, ki so že razstavljeni na našem stenčasu. Pri izdelkih so bili nekateri zelo izvirni.
