Čudežno potovanje

​Naša čudežna potovanja so nekaj posebnega. Le kdo si ne želi, da bi lahko kar takoj kot orel poletel v modro nebo? Ali pa k svoji družini in prijateljem? Se dotaknil simpatičnega psička? Zavohal čudovit jesenski gozd, ki diši po jurčkih, smrekah in borovcih? Kdo si ne želi pohrustati slastnega mareličnega rogljička ali okusnega sladoleda v najboljši slaščičarni? Aja, raje bi okušal jagode s sladoledom in smetano? 😉 Ali dalje, kdo si ne želi se nad mesto zapeljati v mehkem belem oblaku? Morda se želi kdo vrniti tja, kjer je nekoč že bil in kjer se je prav dobro počutil? 

Mi smo izkoristili naše misli, našo domišljijo in želje. Vse to obiščemo, pogledamo, poizkusimo, potipamo, poslušamo, povonjamo… v naših mislih. Si predstavljamo tako močno, skoraj, kakor da bi bilo poleg nas. Če zapremo oči in se umirimo, potem si lahko sliko o nečem ustvarimo kar sami. V mislih lahko potujemo kamorkoli.  Ja, temu pravimo vizualizacija…

Na prvem potovanju smo bili na morju z vzgojiteljico, postali pa smo tudi pirati, ki so svojo težavo rešili le z medsebojnim sodelovanjem in pomočjo. Čutili smo od toplega peska na nogah, do čudovitega okusa čokolade v rogljičku. Leteli smo na oblaku in se vozili v avtu. Narisali smo tisto, kar smo najbolj intenzivno doživeli, nato pa se pred spanjem šli, v objemu mehkega oblačka, poslovit od prijazne zvezdice na nočnem nebu. 

Presenečena sem nad fanti, da so se uspeli popolnoma sprostiti, zaupati mojemu vodenju in se sproščeno podati  na naše prvo skupno potovanje. Naslednjič bomo obiskali povsem drugačno okolje in se ustavili pri njihovih domačih… 

Mentorica: Kamila Kramarič

VTISI OTROK

Pri včerajšnji delavnici sem užival. Všeč mi je, da je (načeloma) namenjena sprostitvi. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo risali stvari, ki smo se jih najbolj spomnili iz sprostitve. Vzgojiteljica je predvajala sproščujočo glasbo in nam usmerjala misli. Motilo me je edino, da sta se Anže in Dejan med pogovorom smejala.

Urban

Letovanje v sanjah
Bili smo v šoli, v učilnici drugega razreda. V prostoru so bile pripravljene blazine, odeje in vzglavniki. Ulegli smo se na blazine in se pokrili z odejami. Po pogovoru smo odpotovali v sanje. Z ladjo smo pluli po morju in jedli čokoladni rogljiček. Počutil sem se zelo prijetno, umirjeno in sproščujoče. Vzgojiteljica nas je pozneje spraševala, kako smo se počutili in kaj smo  si  na tem potovanju najbolj živo predstavljali.  To smo tudi narisali. Risali smo ladjo, morje, čokoladni rogljiček. Zaključili smo prijetno in umirjeno, pa tudi nasmejali smo se.

Anže

Meditacija in vizualizacija z vzgojiteljico Kamilo
Začelo se je okoli 18:30 ure. Najprej smo si izbrali vsak svoj prostor, nato smo pogasnili večino luči in se ulegli na hrbet. Lahko smo se pokrili z odejo, ali pa ne (jaz sem se celo pokril prek glave hi-hi-hi). Ko smo se namestili smo začeli potovati. Najprej smo bili v zavodu, v času poletja in od tam odhajali na morje. Ko smo prišli do obale, smo se podali proti plaži. Nato smo postali pirati, si očistili ladjo in odšli na potovanje. Prav takrat je nastala nevihta in ladjo je metalo zdaj sem, zdaj tja. Hitro, kot bi mignil, smo v vodo zmetali gumijaste rešilne čolne, saj je ladja nasedla na čeri. 
Po tem prvem potovanju smo narisali, kar smo si najbolj močno predstavljali (jaz sem narisal hamburger, ki ima namesto mesa rogljiček). Ko smo risbe vsi končali smo se vrnili na mesta in se spet ulegli. Sledila je vizualizacija za lahko noč. Verjeli ali ne, dejansko sem ponoči lažje spal. 
Skratka, bilo je carsko, saj vem, da take stvari v podzavesti pozitivno vplivajo na nas. Vseeno na kakšen način, samo, da se tega zavedamo.

Dejan