Posebni dosežki

Le tisti, ki nas tako ali drugače obiščejo, vedo, kako uspešni so naši otroci in mladostniki na posameznih področjih, kako ustvarjalni. Vsako leto se odlično izkažejo  na naslednjih področjih:

  • dramsko-recitacijskem področju,
  • literarnem,
  • likovno-ustvarjalnem,
  • čebelarskem,
  • športnem,
  • kuharskem
  • in vseh drugih področjih.

Otroci za svoje rezultate dobivajo mnoge pohvale,  priznanja, nagrade, neredko na državni ravni. Seznam bi bil predolg, če bi želeli našteti vse za nazaj, zato jih na naših straneh omenjamo le nekaj.

»Naj pa na tem mestu velja javna pohvala prav vsakemu, dragi naši dekleta in fantje – vaše delo in trud so neprecenljivi!«

Projekti, ki potekajo v Domu, so ena pomembnejših vsebin našega življenja. Takrat lahko mladostniki še posebaj pokažejo svojo uspešnost, iznajdljivost, znanja, sposobnosti. Nekatere med njimi vzgojitelji za otroke organizirajo že dolga desetletja, nekateri so plod novejšega časa. Otroci se takšnih dejavnosti veselijo vedno znova in ko se vračajo s projektov, so bogatejši za marsikatero novo izkušnjo, ki jo uporabijo kasneje v  življenju. “Mura”, “Čebelice”, “Euromet” so le nekateri od projektov.

Za podrobnosti o posameznih projektih klikni na spodnje povezave:

Doživljajsko-pedagoški projekt Mura ima pri nas najdaljšo tradicijo. S par prekinitvami (vremenske razmere), se ga izvaja že več kot dve desetletji… Kot že ime pove, gre za spust po reki Muri, ki traja šest dni. Muro preveslamo od Gornje Radgone pa vse do izliva v reko Dravo na Hrvaškem. Celoten spust je v samooskrbi – od nabave do priprave hrane.

Otroci se (na)učijo odgovornosti ter spoštovanja narave, ki v nepredvidljivi Muri kaže vso svojo moč. Tudi divjina pri reki je nemalokrat povsem nedostopna s kopnega… In ravno tem je največji vzgojni moment naše pustolovščine – naučiti se moramo dihati kot eno, le tako smo kos mogočni naravi. Pot nas vodi preko tujih držav (Hrvaška, Madžarska), zato se soočamo z drugimi jeziki in kulturami – in vedno naletimo na prijazne ljudi.

Taborni ogenj ter spanje v šotorih sta večerna sprostitev, ki se je otroci najbolj veselijo. Ker je Mura uvertura v novo šolsko leto, vzgojitelji-spremljevalci skozi le-to opažamo edinstven stik z otroki, s katerimi smo “preživeli” še eno Muro.

Čebelarski krožek Veržej

V čebelarskem krožku sodeluje do osem otrok različnih starosti.

Namen projekta je, da otroci spoznajo, uvidijo povezavo oz. odnos med človekom, čebelo in naravo. Otrokom je to nekaj novega, zanimivega in nekaj, kar vpliva na naše okolje. Zanima jih opraševanje rastlin, predelava sadja in čebeljih produktov, kot so: med, vosek, cvetni prah,… S tem namenom nam je naš zavod omogočil lastni čebelnjak. Prav tako nam je s stani zavoda omogočen vsakoletni projekt » Čebelica na Kozjaku«, kjer otroci dejansko spoznajo sožitje čebel in narave. Projekt vključuje različne dejavnosti: medsebojno druženje, samostojno pripravo hrane, družabne igre, obiske sosednjih krajev in spoznavanje njihovih zanimivosti. Za popestritev pa nam okoliški lovec razkaže še     lovišča.

Cilj projekta  »Čebelica na Kozjaku« je druženje otrok v drugačnih okoliščinah, brez sodobne tehnologije ter spoznavanje posameznikove osebnosti oz. sprejetje njegove drugačnosti.

V decembru smo na pobudo in s sodelovanjem dveh študentk izpeljali projekt Mala hiša. Otroci so skupaj s  študentkama in vzgojitelji  tri decemberske sobote posvetili štirinožnim prijateljem. Obiskali smo namreč zavetišče za živali Mala hiša v Lukačevcih v Prekmurju. V času obiskov smo poskrbeli za kužke, se z njimi spoznali, igrali, jih pocrkljali in jih peljali na sprehod.

Zavetišče Mala hiša

V decembru 2012 sta nas dve študentki — povabili na sodelovanje z njima in zavetiščem Mala hiša. Tako smo otroci in vzojitelji tri sobotne dopoldneva posvetili skrbi za živali ter skupaj s študentkama in vzojitelji obiskali zavetišče Mala hiša v Lukačevcih. Tam so nam najprej predastavili svoje delo, psičke in mucke, ki jih imajo v oskrbi ter opisali skrb za njih. Ker pa imajo zaposleni premalo rok, smo vsi skupaj lahko pocrkljali živalice, se z njimi igrali na travniku. Potem je vsak izmed nas dobil po enega psička v kratko oskrbo. Skupaj smo jih peljali na sprehod po vasi. Oboji smo bili zelo veseli družbe, tako živali, kot seveda otroci. Otroci so tako lahko prišli na svoj račun, saj nekateri izmed njih doma nimajo domačih živali, v Zavodu pa jih tudi ne moremo imeti. Izkazalo se je, da so čisto vsi otroci, ki so zavetišče obiskali, iz tega odnesli samo lepe spomine in si še želijo takšnih dogodivščin.

***

V zavod sta prišli dve študentki in nas otroke in vzgojitelje odpeljeli v zavetišče za živali. Tam so nam veliko povedali o prehrani in oskrbi živali. Imajo veliko psov in mačk. Najprej smo se s psički lahko igrali na travniku, potem pa smo vsak s svojim šli na sprehod. Meni je bila najbolj všeč mala rjavo-bela psička Beti, ki sem jo peljal na sprehod. A vse lepo hitro mine in tudi ta dan je hitro minil. Še dolgo pa se ga bom spominjal.

Dejan N.

***

V sobotom smo se z dvema dekletoma ter vzgojiteljico Stelo in vzgojiteljem Andrejem odpeljali v vas poleg Rakičana v zavetišče. Tam nas je čakala gospa, ki nam je razložila nekaj osnovnih pojmov, ki jih vsak lastnik, ki ima psa, mora vedeti. Nato smo se odpravili na kratek sprehod do tako imenovanega “ovinka” . Tam smo menjali pse in se odpravili nazaj v zavetišče. Ko smo se poslovili od psov, smo pozdravili  še mačke.
Ta ogled se mi je zdel odlična priložnost za še eno izkušnjo z živalmi, kar mi je res zelo všeč.

Damjan K.